Makarovič: “levo” in “desno” malo drugače

Ob povratku v Slovenijo sem naletel na komentar Prof. Makaroviča, objavljen v Delu 23.08.2007, o tem kaj domnevno opredeljuje “levico” in “desnico”. Nisem se mogel zadržati in sem na Delo naslovil pismo bralcev. Beri spodaj…

Prispevek Prof. Makaroviča tukaj.

Moj odgovor:

O “levihâ€? in “desnihâ€? malo drugače

Z zanimanjem sem prebral članek prof. Makaroviča (23.08.2007), v katerem skuša raziskati (ne)utemeljenost političnih oznak “levoâ€? in “desnoâ€?. Pri tem avtor zanimivo primerja posplošene koncepte, osnovane skozi zgodovino političnih gibanj, s slovensko realnostjo. Vendar se mi zdi ob zapisanem nujno dodati še nekaj zanimivih primerov, ki jih avtor, namenoma ali ne, pozabi vključiti.

Prof. Makarovič vrednotno razsežnost zanimivo opredeli zgolj skozi dojemanja “družbene enakostiâ€?, ne pa skozi vrednotni liberalizem. Tako se recimo nekatera klasična vprašanja kot so odnos do splava, umetne oploditve in smrtne kazni ne pojavijo v njegovi analizi. Eno izmed teh vprašanj smo obravnavali celo na referendumu v Sloveniji in zanimivo je bila takrat delitev na “leveâ€? in “desneâ€? dokaj jasno razvidna. Tako je vrednotno liberalnejši (“leviâ€?) del slovenske politike zagovarjal pravico do umetne oploditve, medtem ko je “desniâ€? konzervativnejši del nastopal proti. Pri tem je zanimivo, da avtor zgolj v zadnjem odstavku omenja katolištvo na slovenskem, čeprav sta velikokrat (tudi do umetne oploditve) cerkev in njej bližja politična “desnicaâ€? bila jasno umeščena.

Prof. Makarovič omenja odnos do sprememb kot kriterij delitev na “levoâ€? in “desno. To je bilo skozi svetovno zgodovino poznano kot delitev na “reakcionarjeâ€? in “revolucionarjeâ€?. Vendar je potrebno tovrstni kriterij vedno znova obravnavati glede na obstoječem stanje, ki določa izhodišče. Za lažjo predstavo si lahko zamislimo, da bi post-Castrovska oblast “levičarskeâ€? usmeritve bolj malo težila k spremembam socialističnega sistema, po čemer bi jo lahko označili za “reakcionarnoâ€?. V nasprotju pa bi “desnoâ€? usmerjena nova oblast zelo verjetno želela marsikaj spremeniti in s tem delovala “revolucionarnoâ€?. Na drugi strani pa je recimo britanska laburistična stranka po prihodu na oblast leta 1997, ko je podedovala ekonomsko neo-liberalno zakonodajo, marsikaj spremenila na “levoâ€?. V primeru takratne vnovične zmage konzervativcev bi bilo sprememb na “levoâ€? verjetno manj.

Avtor pozabi omeniti tudi bistven element “levičarskeâ€? usmeritve t.j. moderno dojemanje sožitja z naravo in varstva okolja. “Desnoâ€? usmerjen del politike tako lažje sprejema odločitev za gradnjo novega jedrskega reaktorja, medtem ko je recimo gradnja energetskih objektov, ki se napajajo iz t.i. “alternativnihâ€? virov postavljena na stran. Kot opravičilo prof. Makaroviču lahko štejemo trenutno vsesplošno evforično zavzemanje za zaščito okolja, kjer obstaja navidezni konsenz.

Opredeljevanje na “levoâ€? in “desnoâ€? je vedno teže ocenjevati preko ekonomskega delovanja, ker se tukaj manevrski prostor zoožuje (integriranje v EU, globalizacija…). Zato je danes težko zahtevati od “leviceâ€? naj zaščiti industrijske sektorje, ki so zaradi slovenske relativne razvitosti v konkurenčnih težavah (tekstil, jeklarstvo, rudniki). Pravtako je nujno omeniti tudi, da do določenih sprememb v Sloveniji prihaja zaradi prevzetih temeljnih načel EU in posledično evropske zakonodaje, ki teži k liberalizaciji trgov znotraj EU. Zato je lažje iskati “levicoâ€? in “desnicoâ€? pri vrednotnih vprašanjih, ki jih omenjam zgoraj in preko toleriranje marginalnih skupin. Ta delitev pa ja v Sloveniji še dokaj jasno razvidna.

This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *