Ob povratku v Slovenijo sem naletel na komentar Prof. Makarovi�?a, objavljen v Delu 23.08.2007, o tem kaj domnevno opredeljuje “levico” in “desnico”. Nisem se mogel zadržati in sem na Delo naslovil pismo bralcev. Beri spodaj…

Prispevek Prof. Makarovi�?a tukaj.

Moj odgovor:

O “levih�? in “desnih�? malo druga�?e

Z zanimanjem sem prebral �?lanek prof. Makarovi�?a (23.08.2007), v katerem skuša raziskati (ne)utemeljenost politi�?nih oznak “levo�? in “desno�?. Pri tem avtor zanimivo primerja posplošene koncepte, osnovane skozi zgodovino politi�?nih gibanj, s slovensko realnostjo. Vendar se mi zdi ob zapisanem nujno dodati še nekaj zanimivih primerov, ki jih avtor, namenoma ali ne, pozabi vklju�?iti.

Prof. Makarovi�? vrednotno razsežnost zanimivo opredeli zgolj skozi dojemanja “družbene enakosti�?, ne pa skozi vrednotni liberalizem. Tako se recimo nekatera klasi�?na vprašanja kot so odnos do splava, umetne oploditve in smrtne kazni ne pojavijo v njegovi analizi. Eno izmed teh vprašanj smo obravnavali celo na referendumu v Sloveniji in zanimivo je bila takrat delitev na “leve�? in “desne�? dokaj jasno razvidna. Tako je vrednotno liberalnejši (“levi�?) del slovenske politike zagovarjal pravico do umetne oploditve, medtem ko je “desni�? konzervativnejši del nastopal proti. Pri tem je zanimivo, da avtor zgolj v zadnjem odstavku omenja katolištvo na slovenskem, �?eprav sta velikokrat (tudi do umetne oploditve) cerkev in njej bližja politi�?na “desnica�? bila jasno umeš�?ena.

Prof. Makarovi�? omenja odnos do sprememb kot kriterij delitev na “levo�? in “desno. To je bilo skozi svetovno zgodovino poznano kot delitev na “reakcionarje�? in “revolucionarje�?. Vendar je potrebno tovrstni kriterij vedno znova obravnavati glede na obstoje�?em stanje, ki dolo�?a izhodiš�?e. Za lažjo predstavo si lahko zamislimo, da bi post-Castrovska oblast “levi�?arske�? usmeritve bolj malo težila k spremembam socialisti�?nega sistema, po �?emer bi jo lahko ozna�?ili za “reakcionarno�?. V nasprotju pa bi “desno�? usmerjena nova oblast zelo verjetno želela marsikaj spremeniti in s tem delovala “revolucionarno�?. Na drugi strani pa je recimo britanska laburisti�?na stranka po prihodu na oblast leta 1997, ko je podedovala ekonomsko neo-liberalno zakonodajo, marsikaj spremenila na “levo�?. V primeru takratne vnovi�?ne zmage konzervativcev bi bilo sprememb na “levo�? verjetno manj.

Avtor pozabi omeniti tudi bistven element “levi�?arske�? usmeritve t.j. moderno dojemanje sožitja z naravo in varstva okolja. “Desno�? usmerjen del politike tako lažje sprejema odlo�?itev za gradnjo novega jedrskega reaktorja, medtem ko je recimo gradnja energetskih objektov, ki se napajajo iz t.i. “alternativnih�? virov postavljena na stran. Kot opravi�?ilo prof. Makarovi�?u lahko štejemo trenutno vsesplošno evfori�?no zavzemanje za zaš�?ito okolja, kjer obstaja navidezni konsenz.

Opredeljevanje na “levo�? in “desno�? je vedno teže ocenjevati preko ekonomskega delovanja, ker se tukaj manevrski prostor zoožuje (integriranje v EU, globalizacija…). Zato je danes težko zahtevati od “levice�? naj zaš�?iti industrijske sektorje, ki so zaradi slovenske relativne razvitosti v konkuren�?nih težavah (tekstil, jeklarstvo, rudniki). Pravtako je nujno omeniti tudi, da do dolo�?enih sprememb v Sloveniji prihaja zaradi prevzetih temeljnih na�?el EU in posledi�?no evropske zakonodaje, ki teži k liberalizaciji trgov znotraj EU. Zato je lažje iskati “levico�? in “desnico�? pri vrednotnih vprašanjih, ki jih omenjam zgoraj in preko toleriranje marginalnih skupin. Ta delitev pa ja v Sloveniji še dokaj jasno razvidna.