(Večer) Nedotakljivi

skyline4 (Medium)Mamilarska vojna na severu Mehike je v zadnjih letih zahtevala življenje več kot 60 tisoč ljudi. Zgodbe o množičnih pobojih, ugrabitvah, grožnjah še naprej pretresajo, poslovanje mamilarskih kartelov pa cveti.

Ameriška administracija ocenjuje, da se letno samo od prodaje drog v ZDA v njeno južno sosedo pretihotapi več kot 20 milijard dolarjev. Ta izjemna količina zelenih bankovcev seveda ne ostane skrita v nogavicah. Del gotovine se porabi za kritje stroškov delovanja kartelov, del se prečisti z večjimi nakupi, predvsem nepremičnin v turističnih središčih Latinske Amerike, kjer poslovanje z velikimi vsotami zelencev ni tako nevsakdanje. Del gotovine pa prek serije večjih in manjših pologov pristane na računih mehiških bank. Ena izmed njih je bila do nedavnega tudi britanska HSBC, po večini kazalcev še vedno druga največja banka na svetu, ki ima v svoji konsolidirani bilanci kar 2600 milijard dolarjev sredstev. 

Ameriško pravosodno ministrstvo je leta 2012 sprožilo preiskavo proti HSBC zaradi domnevnega pranja denarja za mamilarska kartela Sinaloa iz Mehike in Norte del Valle iz Kolumbije. Ameriški preiskovalci so ugotovili, da je v nekaj letih mehiška podružnica banke “prečistila” skoraj 900 milijonov dolarjev. Njene poslovalnice so po vsej Mehiki dnevno sprejemale gotovinske pologe v višini sto tisoč dolarjev; prekupčevalci so imeli celo posebne torbe, prilagojene velikosti luknje pri bančnih okencih. Na dan je prišlo tudi, da je izpostava mehiške HSBC na Kajmanskih otokih omogočala nenadzorovano poslovanje celo ameriškemu podjetju, ki je za mamilarske kartele nabavljalo letala. A to še ni vse. V ločeni preiskavi je ameriški senat prišel do ugotovitev, da je HSBC svojim komitentom pomagala pri izogibanju ameriškim sankcijam proti Iranu, Severni Koreji, Burmi, Sudanu in Kubi ter da je bila britanska banka vpletena v posle s finančnimi institucijami v Savdski Arabiji in Bangladešu, ki so bile dokazano povezane s terorističnimi skupinami. In? Nič pretresljivega. HSBC je z ameriškim pravosodnim ministrstvom konec leta 2012 sklenila izvensodno poravnavo. Plačala je sicer 1,9 milijarde dolarjev kazni, vendar tudi dosegla izogib kazenskemu pregonu, ki bi se za HSBC zelo verjetno končal z odvzemom licence za poslovanje v ZDA. Nihče od vpletenih ni bil obtožen, nihče ni pristal v zaporu. V letu pred plačilom kazni je HSBC vknjižila več kot 16 milijard dobička, leta 2012 pa predvsem zaradi plačila kazni “zgolj” 13 milijard in pol.

Ni skrivnost, da je bil skorajšnji kolaps finančnega sistema v ZDA leta 2008 posledica sprevrženega poslovanja komercialnih in investicijskih bank, zavarovalnic in bonitetnih hiš ter pomanjkljivega nadzora regulatorjev.

In? Nič pretresljivega. Za zavajanje vlagateljev je JP Morgan Chase, trenutno največja ameriška banka, ki upravlja 2500 milijard sredstev, v izvensodni poravnavi plačala 13 milijard dolarjev kazni. Predtem pa za zavajanje in zlorabe pri kreditiranju skupaj s štirimi drugimi bankami že 25 milijard. Skupina trinajstih bank, znova je bila zraven JP Morgan Chase, se je v ločenem postopku za podobne manipulacije oddolžila s plačilom več kot devetmilijardne kazni. In tako dalje, seznam je dolg.

A bančnih presenečenj s tem še ni konec. čŒasopis Wall Street Journal je že leta 2008 opozoril na sum, da šestnajst bank, vključenih v določanje referenčne medbančne obrestne mere libor, namenoma potvarja podatke v svojo korist. Leta 2012 so se zaključile prve preiskave in podrobnosti so bile sočne. Branje izpisov telefonskih pogovorov in spletnih klepetov med uslužbenci bank, ki so bili vpleteni v verjetno največjo bančno goljufijo v zgodovini, razkrije svet prostaškega samohvalisanja in vrtoglavih zaslužkov. In? Tudi tokrat nič pretresljivega: množica bank je privolila v izvensodne poravnave. Britanska banka Barclay’s je junija 2012 plačala nekaj manj kot 500 milijonov dolarjev kazni, švicarska UBS decembra istega leta milijardo in pol, Royal Bank of Scotland februarja letos približno 600 milijonov, nizozemska Rabobank pa letos oktobra dobro milijardo dolarjev. Nekaj postopkov še teče, nihče še ni bil obtožen, kaj šele obsojen.

Ampak ne bodimo dlakocepski. Nepravilnosti se dogajajo, deloma zaradi napačne presoje in neznanja, deloma zaradi neodgovornega vedenja posameznikov, občasno tudi zaradi slabega vodenja (pre)velikih gospodarskih sistemov. Banke pri tem nikakor niso osamljene. Bolj skrb vzbujajoče je ravnanje pravosodnih organov, ki so presodili, da so izvensodne poravnave najbolj primerno sredstvo za (kolektivno) kaznovanje. Vendar ni bilo vedno tako. V preiskavah, ki so sledile finančnemu zlomu več sto manjših bank v ZDA v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, je bilo obravnavanih 30 tisoč posameznikov, več kot tisoč jih je bilo obsojenih za resna kazniva dejanja, kar nekaj jih je pristalo v zaporu. Ključ je torej v velikosti. Ko finančna institucija postane sistemskega pomena, je nedotakljiva. Tisoči posameznikov, ki jim na ulicah policija zaseže prepovedane substance, skoraj zagotovo hitro spoznajo notranjost prenatrpanih zaporov. Na svobodi pa ne ostajajo zgolj tisoči, ki so zaradi lastnega pohlepa in neodgovornosti pahnili milijone v bedo in odrekanje. Ne, po ulicah svetovnih finančnih prestolnic se še vedno sprehajajo posamezniki, ki so dolga leta omogočali poslovanje mamilarskim združbam in teroristom. Nekateri zato, ker si lahko privoščijo najboljše odvetnike na svetu, nekateri pa zato, ker so se iz napak svojih predhodnikov naučili, da je dobičke pametno kovati tam, kjer si vedno korak pred zakonom. Vsakršna podobnost s Slovenijo je zgolj naključna.

(Mnenje je bilo 4. decembra 2013 objavljeno v Večeru)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *