(Večer) Velika praznina med ekstremoma

2 (Custom)Kako to, da v petih letih krize niti ena skupina, recimo profesorjev ekonomije, ni združila moči in sestavila predloga za izravnavo proračuna ali nabora ukrepov za gospodarski zagon?

Slovenska javnost je novico, da se finančni minister Uroš čŒufer znova podaja v tujino prodajati državne obveznice, sprejela z določeno mero nelagodja. Po eni strani je to seveda pričakovano in upravičeno, saj se je javni dolg Slovenije v zadnjih desetih letih več kot potrojil; iz sedmih milijard evrov leta 2004 je narasel na sedanjih 25 milijard. Tako strmemu porastu težko najdemo primerjavo med državami EU.

Po drugi strani pa je tudi že prišel čas, ko se moramo osredotočiti na res bistvena vprašanja javnofinančnih težav in dilem Slovenije, ki na žalost pogosto ostajajo neodgovorjena. Glede na to, kakšne zlorabe v vodenju državnih podjetij, države in njenih podsistemov je razkrila sedanja gospodarska kriza, slovenska javnost še kako potrebuje poglobljeno razpravo o načinu vladanja, vodenju javnih financ in upravljanju državnega premoženja. A pri tem je treba pokazati določeno mero zrelosti in odgovornosti, predvsem pa ločiti zrnje od plev. Primer sedanjih ugibanj o potovanjih ministra, obrestnih merah in donosnosti državnih obveznic je odlično izhodišče za razmislek o poraznem stanju javne razprave, ko gre za pomembna družbena in ekonomska vprašanja.

V času sprejemanja odločitve o načinu dokapitalizacije bank sta se izoblikovala v grobem dva tabora, ki jima je skupno zgolj to, da jima uspeta prepričati zgolj prepričane. Na eni strani najdemo sedanjo vladno koalicijo kot zagovornico samoreševanja, ki verjame, da je zadolževanje na trgu za (skoraj) vsako ceno edino zagotovilo, da ohranimo tako imenovano “ekonomsko suverenost”. Verjetno vsakdo, ki zadnjih desetih let ni prespal, ob tem postane nekoliko nervozen. Na drugem bregu stojijo zagovorniki čimprejšnje prošnje za pomoč Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM), ki vztrajajo pri na tem, da je to najcenejši in zato najprimernejši način zadolžitve…

(čŒlanek je bil 8. februarja 2014 objavljen v Večerovi prilogi V soboto, dosegljiv je tukaj.)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *